Grajska Dolenjska
Raziščite preteklost! Dolina reke Krke je bogata z naravno in kulturno dediščino. Imenujemo jo tudi Dolina gradov.
Dolenjska je slikovita pokrajina s številnimi griči, mogočnimi Gorjanci, kočevskimi gozdovi in zeleno reko Krko. Njena lega in naravne danosti so v preteklosti močno vplivale na upravni, gospodarski, cerkveni, in kulturni razvoj.
Na Dolenjskem so bili prvi gradovi zgrajeni v 11. stoletju, največ pa v 12. in 13. stoletju. Posamezni gradovi so bili opuščeni do leta 1900, največ gradov pa v 20. stoletju. Polovica dolenjskih gradov je bilo med drugo svetovno vojno požganih. Z izbiro nove namembnosti gradov se uspešno ohranjajo monumentalne arhitekturne stvaritve naših prednikov.
ŽUŽEMBERK (Seisenberg)
Žužemberški grad je neločljivo povezan z istoimenskim trškim naseljem in mu daje značilno podobo. Prva omemba gradu seže v 13. stoletje. Z lastniki je bil naseljen do konca 18. stoletja, oziroma z najemniki do konca 19. stoletja. Od 16. stoletja do konca druge svetovne vojne je bil v lasti družine Auersperg. Dandanes se zlasti v poletnem času na grajskem dvorišču odvijajo različne prireditve.
SOTESKA (Ainödt)
Soteska je slikovita rečna dolina, ki jo je med obrobje Kočevskega roga in Ajdovske planote vrezala reka Krka. Na obeh straneh reke je spomeniško varovano območje s kulturnimi spomeniki: - dvorec Soteska: Janez Vajkard Valvasor dvorec v 17. stoletju omenja kot enega najlepših v deželi Kranjski. Mogočna stavba je bila med 2. svetovno vojno požgana, njene razvaline pa so bile kasneje spomeniško zaščitene. V bližini je cerkev Sv. Erazma. Stavba iz 17. stoletja se ponaša z oltarno opremo iz 18. stoletja in Goldsteinovo poslikavo prezbiterija iz leta 1856; - park s Hudičevim turnom: prvotni park ob dvorcu Soteska je ob koncu 17. stoletja dopolnil nov baročni park ob reki Krki, na katerega spomladi spominjajo bele narcise. Osrednja privlačnost nekdanjega parka je vrtni paviljon, imenovan Hudičev turn. Na ogled so razvaline obeh gradov, vrtni paviljon Hudičev turn in razstavni depo Tehničnega muzeja Slovenije v nekdanjih gospodarskih poslopjih gradu.
GRM (Stauden)
Grad Grm so sezidali ob koncu 16. stoletja na vzpetini na desnem bregu reke Krke - tedaj blizu, danes znotraj Novega mesta. Do leta 1886 je bil v zasebni lasti, potem pa so prostore in posestvo namenili Kmetijski šoli Grm, ki je tu delovala do leta 1970. Po tem letu je bil grad v upravljanju tovarne avtomobilov REVOZ, zadnjih nekaj let pa so v gradu prostori arhiva in zavoda za varstvo kulturne dediščine.
LUKNJA (Lueg)
Na naravno zelo dobro varovanem prostoru so v 14. stoletju sezidali grad Luknjo. Pod gradom izvira Prečenski potok, za gradom pa se iz vrtače strmo pne več deset metrska kamnita stena. Vse od konca 19. stoletja grad ni bil več obljuden in danes nanj spominjajo le še ruševine. Zaradi slikovite okolice je obisk le teh še vedno zanimiv. V steni je varovana plezalna pot, v okolici pa poteka označena pešpot.
HMELJNIK (Hopfenbach)
Na zadnjem vzponu pred Novim mestom se nam na levi strani avtoceste odpre pogled na grad na vrhu vzpetine nad vasjo Gorenje Karteljevo. Mogočna stavba daje človeku občutek, kot da lebdi visoko pod nebom in bdi nad pokrajino pod seboj. Grad je bil zgrajen v 12. stoletju in obljuden do začetka druge svetovne vojne. Med vojno je bil požgan, po vojni pa delno restavriran. Obisk notranjosti gradu trenutno ni mogoč.
STARI GRAD (Altenburg)
Trška gora loči Hmeljnik od Starega gradu, ki so ga postavili v 13. stoletju. Njegovo ime ni pojasnjeno, saj ni najstarejši grad po nastanku na Dolenjskem. V zvezi z njim je ohranjena legenda, da so ga zidali velikani istočasno z gradom Mehovo pod Gorjanci. Leta 1944 je bil grad požgan. V povojnem obdobju so ga delno obnovili, pa ne do tolikšne mere, da bi bil možen ogled. Peš v enem dnevu ali na hitro z avtom lahko obiščemo oba gradova in cerkev na Trški gori. Razgledišča med potjo nudijo nepozabne poglede po Dolenjski in vse do alpskega sveta.
KLEVEVŽ (Klingenfels)
Grad Klevevž je bil sezidan v 13. stoletju kot upravno in gospodarsko središče Freisinške (danes Münchenske) škofije, ki je imela tedaj na Dolenjskem več posesti. Tudi ta grad je bil požgan med drugo vojno in nikoli obnovljen. Le mogočna gospodarska poslopja pričajo o večjem gospodarstvu v preteklosti. Danes je okolica gradu privlačna predvsem zaradi številnih naravnih znamenitosti in je tudi zaščitena. Ob grajskem hribu je slikovita soteska reke Radulje in topel izvir ujet v manjšem bazenu. V podzemlju je več kraških jam, kjer je edini termalni izvir v jamah na Slovenskem in domovanje več vrst netopirjev.
GRACARJEV TURN (Faistenberg)
Gracarjev turn je srednjeveški stolpasti grad iz 14. stoletja. Stoji pod Gorjanci v bližini Šentjerneja. Med vojno je bil poškodovan, v petdesetih letih 20. stoletja pa delno obnovljen. Notranjost gradu ni javno dostopna. V njegovi bližini lahko obiščemo samostan Pleterje, božjepotno cerkev Novi Lurd, srednjeveško mesto Kostanjevico na Krki in pogorje Gorjancev.
STRUGA (Strugg)
V 15. stoletju je bil na desnem bregu Krke, slab kilometer nizvodno od Otočca, pozidan grad Struga. Ime naj bi izhajalo iz tedaj tam obstoječih dveh strug reke Krke. Med vojno grad ni bil poškodovan. Po vojni so grajska poslopja uporabljali različni najemniki. Ob gradu je novozgrajeno golf igrišče, ki deluje od leta 2006, oziroma v današnjem obsegu osemnajstih lukenj od leta 2009.
OTOČEC (Wördl)
Grad Otočec je danes eden najbolj znanih gradov v Sloveniji. K temu pripomorejo njegova lega, urejenost in dejavnost. Je edini grad na rečnem otoku pri nas. Njegov razvoj je bil postopen. Gradili so ga številni rodovi od 13. stoletja dalje.
Grad je bil požgan leta 1942. Tudi oba mostova sta bila tedaj porušena. Obnova gradu se je začela leta 1952 in je trajala dobrih deset let. Po končani obnovi je vse do danes grad namenjen gostinski oziroma turistični dejavnosti, ki jo opravlja v okviru Term Krka.
Grad Otočec nudi danes s svojim izvirno prenovljenim ambientom v duhu gotike in renesanse udobje najvišje kategorije petih zvezdic. Namenjen je romantičnim počitniškim razvajanjem, slavnostnim porokam in drugim družabnim dogodkom, kulinaričnim sladokuscem, pa tudi poslovnežem. Priznanje kakovosti je tudi sprejem v priznano mednarodno družino dvorcev in hotelov Relais & Châteaux konec leta 2009.
